Občinski prostorski akt mora hkrati opisati razvoj občine, določiti splošna pravila gradnje in zajeti posebnosti posameznih območij. Toda ko 212 aktov postavimo drug ob drugega, postane vidno še nekaj: enaka vprašanja so pogosto zapisana na različnih mestih, velik del besedila pa se med akti ponavlja.
To samo po sebi ni dokaz slabe priprave. Občine urejajo različne prostore, akti so nastajali v različnih obdobjih in v različnih postopkih. Ponavljanje je lahko posledica pravne previdnosti, skupnih strokovnih podlag ali uporabe iste predloge. Je pa dober razlog za vprašanje, ali bi lahko bila pravila organizirana bolj pregledno, primerljivo in lažje vzdrževalno.
1. Kaj smo analizirali — in česa ne
Korpus vsebuje 212 aktov: 190 občinskih prostorskih načrtov (OPN), 20 prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) in dva prostorska reda. Za vseh 212 smo računsko izmerili obseg, strukturo po označenih sklopih, dolžino členov, besedilno podobnost, ponavljanje stavkov in prekrivanje z zbirko državnih predpisov.
Drugi del raziskave je vsebinski. Iz 22 naključno izbranih OPN iz desetih statističnih regij smo analizirali 1.718 členov oziroma 718.353 besed. Jezikovni model je besedilo razčlenil na določbe ter pri vsaki označil vrsto, parameter, namensko rabo oziroma obseg, vrednost in pogoj. Ta vzorec smo uporabili za hipotetičen preizkus hierarhije skupnih in občinskih pravil.
Celoten korpus za statistiko, vzorec za pomen
Avtomatske meritve so bile izvedene na vseh zbranih aktih. Vsebinska razčlenitev je omejena na vzorec in ima zato drugačno stopnjo gotovosti.
Besede, členi, sklopi, stavki, podobnost besedila, spremembe aktov ter razmerje do površine in prebivalstva.
Določbe, skupna pravila, občinske posebnosti in tri simulacije drugačne organizacije besedila.
Besede smo šteli v normaliziranem besedilu. Podobne člene smo iskali z osembesednimi zaporedji in Jaccardovo podobnostjo, ponovljene stavke pa po normalizaciji besedila. Te metode dobro pokažejo vzorce, ne presojajo pa pravne potrebnosti posamezne ponovitve. Tudi zbran korpus ni sam po sebi zagotovilo, da je vsak akt popoln ali trenutno veljaven; analiza opisuje zbrano stanje.
2. Dolžina akta ni preprosta posledica velikosti občine
Mediana akta znaša 45.900 besed in 126 členov. Najkrajši akt v korpusu ima 1.057 besed, najdaljši, ljubljanski OPN, pa 301.963 besed. Razmerje med njima je 286 proti ena. Že ta razpon pove, da »običajne« dolžine prostorskega akta skoraj ni.
Večja občina praviloma potrebuje več besedila, vendar povezava ni posebej močna. Korelacija med številom besed in površino občine je 0,32, med številom besed in prebivalstvom pa 0,60. Pri številu členov in prebivalstvu pade na 0,08. Število členov je zato še posebej slab približek vsebinskega obsega: en člen lahko vsebuje nekaj vrstic ali obsežno prilogo.
Nekateri akti so večkrat daljši, kot bi pričakovali glede na občino
Pričakovana dolžina je geometrijska sredina dveh logaritemskih regresij: besede glede na površino in besede glede na prebivalstvo. To je orientacijska primerjava, ne merilo kakovosti.
Kontrasti so povedni. Ankaran ima na osmih kvadratnih kilometrih 101.334 besed oziroma 12.667 besed na kvadratni kilometer. Kočevje ima na 556 kvadratnih kilometrih 97.999 besed oziroma 176 besed na kvadratni kilometer. Ljubljana je najdaljši akt v absolutnem merilu, a zaradi velikosti in prebivalstva ni največji po besedah na prebivalca.
Dolžina torej ne meri kakovosti, natančnosti ali zahtevnosti prostora. Pove pa, koliko besedila mora uporabnik obvladati in koliko površine je treba vzdrževati ob vsaki spremembi akta.
3. Kako je sestavljen korpus prostorskih aktov
Največji delež besedila predstavljajo splošni prostorski izvedbeni pogoji (SPIP): 23,2 %. Strateški del prispeva 22,1 %. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora (PPIP–EUP) predstavljajo 15,2 %, pogoji po namenski rabi (PPIP–NRP) pa 13,1 %.
Skoraj tri četrtine korpusa tvorijo štirje glavni sklopi
Deleži so izračunani iz vseh besed korpusa. Zato opisujejo celotno zbirko, ne aritmetično »povprečnega akta«.
Preostalih 19,3 % sestavljajo uvodni deli, pojmovniki, priloge, območja OPPN, uvod v izvedbeni del in drugo besedilo. Toda razmerje med sklopi po občinah zelo niha. Piran ima denimo v trenutni klasifikaciji 93 % strateškega dela, Poljčane 79 %, pri več drugih aktih pa prevladujejo izvedbeni pogoji ali priloge.
Pri teh ekstremih je potrebna previdnost. Obsežne priloge se lahko pri pretvorbi pripišejo zadnjemu členu in s tem napačnemu sklopu. Primerjava strukture je zato najbolj zanesljiva na ravni celotnega korpusa; skrajne občinske primere je treba pred vsebinsko razlago preveriti v izvirnem aktu.
4. Ponavljanje ima več obrazov
»Podvajanje« ni ena sama številka. Enak stavek se lahko pojavi v več členih. Celotni členi so lahko skoraj enaki. Občinski akt lahko prepiše del državnega predpisa. In isto pravilo je lahko večkrat zapisano z nekoliko drugačnimi besedami, česar preprosta primerjava ne zazna.
Največji zaznani pojav so ponovljeni stavki
Odstotkov ni dovoljeno seštevati: iste besede so lahko hkrati del ponovljenega stavka, podobnega člena in povzete državne določbe.
Osnova za dolžino palic je največja vrednost 27,1 %. Prag za skoraj enake člene uporablja podobnost osembesednih zaporedij. Primerjava državnih predpisov zajema 408 dokumentov.
V 576.317 analiziranih stavkih je 67.879 različnih stavkov, ki se pojavijo več kot enkrat. Njihove presežne kopije obsegajo približno 3,03 milijona besed oziroma 27,1 % celotnega korpusa. Če upoštevamo samo ponovitve med različnimi akti, ostane 2,05 milijona besed oziroma 18,3 % korpusa. Znotraj posameznih aktov je takih presežnih besed 638.119 oziroma 5,7 %.
Pri skoraj enakih členih je strogi rezultat manjši: 5,6 % besed je v grozdih s podobnostjo najmanj 0,8. Pri ohlapnejšem pragu 0,5 delež naraste na 17,5 %. To pokaže, kako močno je rezultat odvisen od definicije podobnosti.
Primerjava z 408 državnimi predpisi je našla 117 členov, pri katerih je vsaj polovica besednih zaporedij prisotna tudi v državnem viru. Ocenjeno prekrivanje je 279.244 besed oziroma 2,5 % korpusa. Največ zadetkov je bilo pri Zakonu o vodah, pravilniku o vsebini in obliki OPN, pravilniku o zvrsteh dediščine ter Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Sklic in prepis nista ista stvar. Kratek, sledljiv sklic lahko odpravi ponavljanje; dobesedno povzeta določba pa ustvari novo mesto, ki ga je treba usklajevati ob spremembi predpisa.
Delež sklicev na druge člene v tej raziskavi ni bil samostojno izmerjen. Zato ga ne smemo enačiti niti z zaznanim prepisovanjem zakonov niti z besedilnim ponavljanjem. To je smiselna naslednja analiza: koliko povezav je eksplicitnih, koliko jih vodi do veljavnega cilja in koliko pravil je mogoče razumeti šele po več zaporednih skokih.
5. Isto vprašanje, različna pot do odgovora
Za uporabnika ni pomembno samo, ali pravilo obstaja, ampak tudi, kje ga najde. Pogoj o odmiku je lahko v splošnih določbah, v poglavju o namenski rabi, v posebnih pogojih za EUP ali v prilogi. Parkiranje je lahko pod prometno infrastrukturo, mirujočim prometom, posamezno dejavnostjo ali posebnim območjem. Pravila o strehah so lahko pod oblikovanjem objektov, kulturno dediščino ali lokalno tipologijo.
Naslov člena pogosto ne pove, kje je konkretno pravilo
Algoritem je člene označil po temah in preštel različne normalizirane naslove. To je merilo razpršenosti poimenovanja, ne število različnih pravnih pravil.
različnih naslovov med 2.293 tematsko označenimi členi
različnih naslovov med 3.180 tematsko označenimi členi
različnih naslovov med 3.051 tematsko označenimi členi
Te številke niso primerne za trditev, da obstaja 1.441 različnih pravil o odmikih. En člen je lahko označen z več temami, ista tema je lahko samo obrobno omenjena, avtomatska klasifikacija naslovov pa vsebuje tudi očitne anomalije iz izvornega korpusa. So pa jasen signal, da branje po naslovih samo po sebi ni zanesljiva navigacija.
Strukturna neenotnost ima praktično posledico. Za odgovor na enako projektantsko vprašanje mora uporabnik v različnih občinah poznati drugačen vrstni red iskanja. Standardizacija zato ne pomeni nujno poenotenja vsebine. Že skupen podatkovni model — enake oznake za parameter, območje veljavnosti, vrednost, izjemo in vir — bi omogočil primerjavo, ne da bi občinam odvzel lokalne odločitve.
6. Kaj bi se zgodilo, če bi skupna pravila zapisali enkrat
V vzorcu 22 OPN smo preizkusili hipotetično hierarhijo. Splošna definicija ali postopek bi bil zapisan enkrat v skupni plasti. Pri številskih in besedilnih določbah smo iskali enak parameter, namensko rabo in pogoj; najpogostejša vrednost je v simulaciji postala skupna osnova, občinska odstopanja pa so ostala lokalna.
To je računski poskus, ne predlog nove pravne pristojnosti. Najpogostejša vrednost ni samodejno dobra državna norma, regionalna ali lokalna posebnost pa je lahko vsebinsko nujna, tudi če se pojavi samo enkrat.
Skupno jedro, izrecna odstopanja, lokalni detajl
Podrobni pogoji po EUP in strateški del v tem poskusu niso bili vključeni. Ostali bi povezani s konkretnim prostorom in občinsko strategijo.
Besedilo, ki se uporablja v več občinah, se vzdržuje na enem mestu.
Občina navede lastno vrednost, izjemo ali dodatni pogoj ter njegov obseg.
Pravila, vezana na konkretno enoto, krajino, naselje ali varovano območje.
Model je v analiziranem vzorcu 38,7 % besed označil kot splošno vsebino, ki bi bila enaka v vsaki občini, 19,0 % kot občinsko specifično, 4,2 % kot ponovno zapisano državno pravo in 38,1 % kot vezivno oziroma drugo besedilo brez samostojno izluščene določbe.
Zadnja kategorija zahteva posebno previdnost. »Brez izluščene določbe« ne pomeni »brez vrednosti«. V njej so lahko naslovi, prehodi, razlage in opisna proza, ki pomagajo pri razumevanju ali pravni razlagi. Scenarij C jo odstrani in je zato zgornja, izrazito hipotetična ocena možnega krčenja, ne neposreden uredniški predlog.
Trije scenariji na vzorcu 22 OPN
| Scenarij | Način zapisa | Rezultat |
|---|---|---|
| A | Skupno besedilo enkrat, nato občinske razlike | 52 % vzorca |
| B | Scenarij A, številske vrednosti pa kot strukturirani podatki | 47 % vzorca |
| C | En skupni master in samo občinsko specifična vsebina | 20,4 % korpusa* |
* Scenarij C je projekcija rezultata vzorca na analizirane sklope vseh 212 aktov. Strateški del in posebni pogoji po EUP niso vključeni.
Posebej zanimiv je podatek o ključih pravil. V 22 aktih je bilo prepoznanih 10.635 kombinacij parametra, rabe in pogoja, od katerih se jih je v najmanj treh aktih pojavilo le 261. Skoraj prazna je bila tudi simulirana regijska plast: vsebovala je samo 11 besed. To nakazuje, da potencial prihranka ne izhaja predvsem iz ene skupne številčne vrednosti za vse občine. Več ga je v enkratnem zapisu definicij, postopkov in podobne proze okoli lokalnih vrednosti.
7. Kaj bi bilo smiselno izboljšati
Analiza ne vodi do sklepa, da bi morali biti vsi občinski akti enaki. Lokalna pravila so bistvo prostorskega načrtovanja. Kaže pa štiri praktične možnosti za preglednejši sistem.
- Skupen podatkovni modelVsaka določba ima jasno označen parameter, območje veljavnosti, vrednost, pogoj, izjemo in vir.
- Definicije in skupna pravila enkratPojmi, standardni postopki in veljavni državni predpisi se ne prepisujejo v vsak občinski akt.
- Občinske razlike so izrecneLokalna vrednost ali strožji pogoj je vidna razlika od skupne osnove, ne skrita v novem odstavku.
- Posebna pravila ostanejo lokalnaEUP, krajinske posebnosti, naselbinska struktura in lokalni cilji ostanejo vezani na konkretni prostor.
Korist ne bi bila samo krajše besedilo. Pomembnejši bi bili hitrejše iskanje, strojna primerljivost in varnejše vzdrževanje. Med 195 akti z znano verigo je evidentiranih 498 sprememb in dopolnitev. Mediana je dve spremembi na akt, 34 aktov pa jih ima najmanj pet. Samo 17 aktov ima evidentirano prečiščeno besedilo. Vsaka podvojena določba zato pomeni tudi dodatno mesto, kjer je treba spremljati spremembo.
Prvi izvedljiv korak bi bil manj ambiciozen od nove pravne hierarhije: enotna struktura objave, skupen slovar parametrov, jasne povezave med splošnim pravilom in izjemo ter tabelarični zapis številskih pogojev. S tem bi že danes izboljšali navigacijo in preverjanje, ne da bi spreminjali vsebino občinskih odločitev.
Ključno vprašanje ni, kako iz aktov odstraniti čim več besed. Vprašanje je, kako doseči, da je vsako pravilo zapisano na pravem mestu, enkrat, z jasnim območjem veljavnosti in sledljivo izjemo.
Ta raziskava daje izhodišče, ne končne sodbe. Naslednji koraki so preverjanje skrajnih primerov v izvirnih dokumentih, samostojna analiza sklicev med členi ter ročna validacija vsebinskih kategorij. Šele nato bi bilo mogoče natančneje oceniti, koliko sedanjega obsega je nujna lokalna vsebina in koliko posledica načina, kako so akti danes sestavljeni.
O podatkih: analiza je bila izdelana 21. septembra 2026 iz korpusa Arhipedie. Podatki o površini in prebivalstvu občin so v uporabljeni zbirki označeni z letom 2024. Besedilne in strukturne meritve opisujejo zbrane različice aktov; pred uporabo za konkretni projekt je treba vedno preveriti trenutno veljavno uradno besedilo.